Potovanje po BiH (29. 10. - 4. 11. 2022)

Jesenske počitnice smo izkoristili za krajše potovanje po Bosni in Hercegovini. Zanimalo nas je, kako se bo avto obnesel na poti po Balkanu. Nismo si znali predstavljati, kako bo vse skupaj potekalo in kako je urejena infrastruktura. Seveda smo se predhodno pozanimali o lokacijah polnilnic, a Bosna je le Bosna, nikoli se ne ve ... Strah je bil odveč.

Naša pot je potekala takole:

Maribor - Cazin - Bihać - Jajce - Travnik - Sarajevo - Konjic - Jablanica - Mostar - Sarajevo -Visoko - Željava - Cazin - Maribor. Lahko bi naredili krog in se vračali po drugi poti, a smo se odločili, da se vračamo po isti in se nazaj grede ustavljamo na drugih lokacijah. Bili smo nastanjeni v Sarajevu. Na poti tja in nazaj smo spali v Cazinu.

Stroški polnjenja oziroma bolje rečeno zavarovanih parkirišč so bili okoli 10 € za celotno pot. Polnjenje je bilo v večini primerov popolnoma brezplačno, smo pa bili deležni radovednih pogledov in raznoraznih vprašanj tipa: Po kako to radi? Isplati li se to tako? Dokle ćete stići s tim? Vsekakor pa smo bili v zelo privilegiranem položaju, tako da nam je bilo na trenutke celo malo nerodno.

Iz Maribora smo krenili s 100 % baterije. Do Cazina (235 km) smo prišli s 40 %, a nismo ravno "šparali s hitrostjo". Tam smo ga proti večeru priklopili na navadno vtičnico in zjutraj je bil pripravljen za nadaljevanje poti. Kasneje smo v lokalnem trgovskem centru City Center Cazin odkrili brezplačno polnilnico. Za hec smo ga priklopili in redar se je z veseljem pozanimal, "kako ovo radi".

Zjutraj smo se odpravili proti Sarajevu. Ustavili smo se v Jajcu, kjer niti nismo iskali polnilnice, saj se je izkazalo, da je vožnja po Bosni zaradi nenehnih vzponov in spustov res ekonomična (med spustom se baterija polni).

Naša naslednja postaja je bil Travnik, kjer je nujno pojesti ćevape pri Hariju. Tam naj bi bila polnilnica, ki je tudi tokrat nismo potrebovali, a smo se odločili, da vseeno pogledamo, kje je. Sami je nikakor ne bi našli. Polnilnica je na privatnem parkirišču Elektroprivrede, tik ob mestnem parkirišču, ki je precej polno in plačljivo. Ko nas je redar zagledal, je sam sprožil akcijo, da so nam odprli ograjo in smo lahko zapeljali na varovano parkirišče, kjer stoji ena polnilnica. Polnjenje nam je omogočil gospod s službeno kartico. Vse je brezplačno, vendar smo mu vsilili 5 KM za kavo, saj je bil zelo prijazen. Seveda se je pozanimal, "kako ova struja radi". Glede na to, da se je precej lovil z aktiviranjem polnilnice, lahko sklepamo, da se tam ne polni ravno pogosto. Potem smo se med polnjenjem najedli pri Hariju, kar ni trajalo dolgo, tako da smo avto le malo dopolnili.

V Sarajevo smo prispeli zvečer z malo manj kot 20 % baterije. Zjutraj smo se odpeljali v Sarajevo City Center. Polnjenje je brezplačno, plača se le parkirišče, in sicer 2 KM je prva ura, vsaka naslednja je 1 KM. Tukaj smo ga priklopili in ga popolnoma napolnili v približno 5 urah (3 €). Vmes smo si ogledali mesto, saj je vse preprosto dosegljivo peš.

V naslednjih dneh smo se na lokacije, ki niso bile dosegljive peš (Sarajevski tuneli, Ilidža), odpeljali z avtom. Javnega prevoza, razen žičnice na Trebević, kjer so ostanki olimpijske bob steze, nismo uporabljali. Edina težava, ki se nam je pojavljala je, da navigacija v teh krajih ne deluje ravno optimalno, saj smo imeli v izogib stroškom ves čas izklopljen prenos mobilnih podatkov. Tako smo se morali, kljub vrhunsko razviti tehnologiji, poslužiti stare dobre osebne komunikacije. Do tunelov smo za 5 KM (2,5 €) vozili za prijaznim taksistom, ki nam je potem dal tudi napotke, kako priti do izvira Bosne v Ilidži, saj so tu table in smerokazi postavljeni bolj poredko ...

Po dveh dneh Sarajeva smo se odpravili proti Mostarju. Dan prej smo avto napolnili v hotelu Residence Inn. Pred hotelom je brezplačna polnilnica, v garaži pa Teslina, za katero se dogovoriš na recepciji in te z dvigalom spustijo v varovano garažo. Plača se 3 KM (1,5 €) na uro.

Najprej smo se ustavili v Konjicu, kjer smo si ogledali Titov nuklearni bunker, ki je res vreden ogleda. Potem smo pot nadaljevali do Jablanice, ki je znana po bitki na Neretvi in jagnjetini.

Popoldne smo prispeli v Mostar, kjer je brezplačna polnilnica z brezplačnim parkiriščem pri mestni hiši (Mostar Town Hall), od koder je približno 5 minut hoje do starega mesta.

Avto se nam je v dveh urah lepo napolnil, da smo se brez težav vrnili v Sarajevo. Tam smo ga do polnega ponovno napolnili v hotelu Residence Inn, medtem pa smo si pogledali še večerno Sarajevo.

Zjutraj smo se odpravili proti Cazinu. Ustavili smo se na Visokem, in si ogledali piramide. Pri Bihaću smo si ogledali tudi ostanke letališča Željava. Pot do tja je bila precej adrenalinska, saj gre za varovano območje. Od tam smo se vrnili v Cazin, kjer smo avto ponovno čez noč napolnili na navadni vtičnici, kar je zadostovalo za pot domov.

Zaključimo lahko, da smo se imeli odlično. Izkušnja je bila nepozabna. Niti v enem trenutku nismo imeli težav. Edina manjša težava, ki smo jo omenili že prej, je bila navigacija, ki je sicer delovala, a ne optimalno. Govorimo o Teslini navigaciji. Vpisati je bilo treba celoten naslov (kraj, ulico in hišno številko) - tako je običajno našla lokacijo in tudi ustrezno pripeljala do cilja. Ampak glede na to, da so lokacije po Bosni zelo težko določljive, se na to ne moremo popolnoma zanašati. Dobra rešitev je bila, da smo pred nastanitvijo lahko avto povezali na Wi-Fi in če smo želeni cilj vpisali že tam, je do cilja (če vmes seveda nismo izklapljali avta) pripeljala tudi brez točnega naslova. 

Po tej poti sodeč je za zdaj tesla samo avto. Kaj se bo izkazalo na naslednjih poteh, bomo z veseljem poročali in se brez oklevanja, po potrebi, proglasili za tesla.