Tesla na poti

Od naše poti je minilo že nekaj mesecev, a žal prej nismo našli ne časa ne volje za podrobnejši opis poti. Vtisi so sicer nepozabni, kljub temu pa je marsikaj že zbledelo, tako da se bo treba za tale zapis precej zbrati, pobrskati med fotografijami in objavami na Facebook strani Tesla na poti ter preleteti tudi tiste oldskul zapiske v zvezku, ki se še vedno izkažejo kot najbolj zanesljivi. Kako začeti? Kje začeti? Hm ... Pa začnimo s podatki, ki običajno sledijo šele pod črto. Večji del poti smo potovali v tandemu s štiričlansko družino z dizelskim enoprostorcem, tako da bomo za primerjavo podali tudi strošek goriva. Na poti od Pariza proti severu POTEK POTI: Maribor–Benetke–Lago di Como–Lyon–Pariz–Le Treport–Omaha beach–Mt. St. Michel–St. Malo­–La Rochelle–Ares–Bordeaux–Achachon–Toulous–Aix-En-Provence–Genova–Krk (dodan, ker se skozi Slovenijo ni dalo domov zaradi poplav)–Maribor SPLOŠNI VTIS: Eno boljših potovanj z avtom! KOLIKO ČASA: 21 dni oz. 20 noči RAZDALJA: 6202 km ...

Dejansko še nismo napisali objave, ki bi bila negativno nastrojena proti Tesli. No, tudi tokrat ne bomo tarnali nad svojo odločitvijo za nakup ali kakor koli drugače izražali nezadovoljstva z avtomobilom. Prav pa se nam zdi, da povemo, da nista ne avto ne podjetje brez napak. Tokrat nas je bolj kot dejstvo,  da smo sploh morali obiskati servis, razočaral sam ljubljanski servis oz. njegove usluge.  Zakaj smo morali na servis? Že par mesecev po nakupu avta, torej pred približno enim letom, se je pri zavoju začelo rahlo klikajoče ropotanje v desnem kolesu. Zvok je bil podoben zvoku kamenčka v kolesu. Takrat smo slučajno na Superchargerju naleteli na serviserja, ki je polnil službeno vozilo, in smo izkoristili priložnost za posvet. Ko smo mu opisali in pokazali težavo, nam je povedal, da gre za manjšo napako, ki pri trojkah ni redka, in jo bodo rešili na servisu. Naj ne bi šlo za nič vitalnega, kar bi vplivalo na varnost nadaljnje vožnje. Na tem mestu se prijaznemu gospodu zahvalj...

Odštevamo ...  uf ...  Megla v glavi se je razkadila in slika naše poti je mnogo bolj jasna. Po manjšem šoku, ko smo (ponovno) preverili, kako je s kampom v Parizu, smo si opomogli in se podali v akcijo.  Pred približno dvema mesecema smo pisali v Camping de Paris, kjer so nam povedali, da je rezervacija sicer zaželena, a za avto in šotor se zmeraj najde prostor. Glede na to da potujemo precej neobremenjeno in težko določimo, kdaj bomo kje, se izogibamo rezervacijam. Prav tako je iskanje kampov po spletu precej bolj naporno in nepredvidljivo kot iskanje v živo. Ko smo na kraju samem, se ustavimo, kjer nam paše, in se zasidramo, če nam je energija všeč, sicer se pomaknemo v naslednji kamp. No, ker je Pariz vendarle velemesto, in nam nekaj ni dalo miru, smo pravkar ponovno preverili, če drži, da se bo našel prostor za nas tudi sredi Pariza. In kot ste najbrž že uganili, so nam povedali, da imajo letos, nepričakovano, zabukirano že vse do konca avgusta. To je povzročilo pol ...

Ja, čisto preprosto, dve spredaj in enega zadaj!  Kako pa spraviti v teslo tri tesla z vso opremo za kampiranje, to pa je drugo vprašanje, ki bo zahtevalo podrobnejšo analizo.  V preteklosti smo na tak način potovali s passatom karavanom, v katerega smo natlačili vse in še več - celo retro kamping stole (tiste jugonostalgične), mizo in otroški voziček. Slednjega ne potrebujemo več, stole in mizo pa smo nadomestili z Decathlonovo varianto v kovčku in nabavili malo večji šotor, saj zadnja leta tretji član odprave zaseda nekoliko več prostora. Glede oblačil nismo problematični. Vse si spakiramo v potovalke, ker so bolj prilagodljive od kovčkov, vzamemo najnujnejše in sproti peremo, kjer je možnost. Ker bomo zdaj stremeli k temu, da bomo v vsakem kampu imeli elektriko, bomo tudi kuhali na elektriko, kar prav tako pomeni manj prtljage, saj bo odpadla tudi naša ljuba retro bomba. Tako je bilo nekoč - Luksemburg 2014 Šotorsko smo zadnja leta, zahvaljujoč Decathlonu, bolje opremljeni ...